{"CACHEDAT":"2026-09-17 10:01:42","TRANSLATEDAT":"2026-09-17 10:01:42","SOURCESIGNATURE":"633a681d26b28ea69a6df7c2f79a63d1b109f4cc98ab19e16c5449738760430b","SLUG":"context-socio-scientific-issues-ssi-xFyTgj8Eao","MARKDOWN":"# Družbeno-znanstveno vprašanje = SSI\n\n ![](/api/attachments.redirect?id=cf14571e-e8f2-40b1-bff3-d89a2dec4cca \" =755x425\")\n\n\nDružbeno-znanstveno vprašanje je **kontroverzno vprašanje iz resničnega sveta**, ki ga brez znanosti ni mogoče razumeti, vendar ga znanost sama ne more rešiti. \n\n* **družbeno polarizirajoče**\\nkontroverzno v javnosti, intenzivnost se razlikuje (obvezno cepljenje: visoka; prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo: nizka)\n\n\n* **etično sporno**\\nvrednote v nasprotju, razlikuje se po globini (urejanje človeških genov: globoko; prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo: plitko)\n* **znanstveno sporno**\\nesoglasje med strokovnjaki, razlikuje se po obsegu spora (obvezno cepljenje: manjše; dolgoročni vplivi mikroplastike na zdravje: večje)\n\nZa rešitev je treba pretehtati vrednote, interese in kompromise iz več [zainteresiranih strani](https://wiki.scilmi.eu/doc/socio-scientific-issues-ssi-xFyTgj8Eao#h-stakeholder) [perspektiv](https://wiki.scilmi.eu/doc/socio-scientific-issues-ssi-xFyTgj8Eao#h-perspectives) — individualnih, družbenih, gospodarskih, političnih, znanstvenih in naravovarstvenih.\n\n\n:::opozorilo\nMnoge družbeno-znanstvene teme vključujejo napetost med tem, kar ljudje *verjamejo*, in tem, kar *delajo* („Vem, da je letenje škodljivo za podnebje — a vseeno želim leteti.“). *Posamezna* perspektiva je v nasprotju z znanstveno in naravosredno perspektivo znotraj iste osebe. Ozaveščanje o tem notranjem nasprotju v razredu je samo po sebi korak k pismenosti: učenci spoznajo, da imajo sami pogojena, včasih protislovna stališča, in da spor ni le »zunaj« med zainteresiranimi stranmi, ampak tudi »znotraj« med njihovimi lastnimi vrednotami in navadami.\n\n:::\n\n## **Tema → Podtema → Vprašanje**\n\n### Tema\n\nširoko področje trajnostnega razvoja: npr. onesnaževanje ozračja\n\n### Tema\n\nkonkretni vidik: npr. infrastruktura za obnovljive vire energije in raba zemljišč\n\n### Vprašanje\n\npolarizirajoča vprašanja tipa da/ne, ki izhajajo iz teme\n\nBinarno okvirjanje ustvarja konkretno oporo, ki \n\n* (a) znižuje prag za učitelje posameznih predmetov, da najdejo svoj lasten zorni kot, in \n* (b) daje učencem nekaj dovolj konkretnega, o čemer lahko razpravljajo *za* ali *proti*, kar nato odpira pot k *diferencirani* argumentaciji.\n\nJe namerno poenostavljeno. Njegova pedagoška funkcija je spodbuditi začetno zavzemanje stališča; učenci nato ugotovijo, da binarni okvir prikriva temeljno kompleksnost.\n\n\n:::opozorilo\nČe se vprašanje lahko reši zgolj z znanstvenimi dokazi, *ni* SSI („Ali so cepiva varna?“ – znanstveno rešeno). Ista osnovna tema lahko postane SSI, če jo preoblikujemo na ravni politike ali vrednot („Ali naj bo cepljenje obvezno?“ – sporno). Ko je osnovna znanost jasna, vprašanje preoblikujte na ravni, na kateri se dejansko odvija spor.\n\n:::\n\n\n:::nasvet\n**Ali bi bilo treba v zaščitenih pokrajinah graditi vetrne elektrarne, da bi spodbudili prehod na čisto energijo?**\n\n:::\n\n\n:::opozorilo\nVsaka tema prinaša niz polarizirajočih vprašanj, ne le enega samega. Različna vprašanja odpirajo različne tematske poti, zato lahko ista SSI oblikuje različna medtematska sodelovanja, odvisno od tega, katero vprašanje je izbrano.\n\n**Tema**: Onesnaževanje ozračja\\n**Tema**: Umetna inteligenca in naraščajoče povpraševanje po energiji\\n**SSI**:\n\n* Ali je hitra rast umetne inteligence vredna okoljskih stroškov, povezanih z njeno porabo energije?\n* Ali bi morala biti podjetja za umetno inteligenco obvezana, da svoje usposabljanje napajajo z obnovljivo energijo?\n* Ali bi bilo treba usposabljanje velikih modelov umetne inteligence omejiti v regijah, kjer električna energija izhaja iz premoga?\n\n:::\n\n## Perspektive\n\nanalitični vidik, iz katerega se gleda na SSI\n\n\n:::nasvet\n* **Posameznik:** osebna povezanost s pokrajino, pogled iz lastnega doma, občutek pripadnosti kraju\n* **Družbeno:** identiteta skupnosti, medgeneracijske vezi z zemljo, kulturna dediščina\n* **Gospodarsko:** stroški energije, delovna mesta, prihodki iz turizma, vrednost nepremičnin, odškodnine\n* **Politično:** podnebni cilji, zakonodaja o prostorskem načrtovanju, pristojnosti na zvezni, državni in občinski ravni\n* **Znanstvena:** zmanjšanje emisij ogljika, pogostost trkov ptic, akustični učinki, fragmentacija habitatov\n* **Osredotočena na naravo:** neokrnjenost habitatov, koridorji za prosto živeče živali, notranja vrednost neokrnjenih pokrajin\n\n:::\n\nKer SSI zajemajo več različnih perspektiv, se naravno povezujejo s širokim spektrom šolskih predmetov. Zato lahko z minimalnim organizacijskim naporom služijo kot povezovalna nit za medpredmetno poučevanje.\n\n## Zainteresirana stranka\n\noseba ali skupina, ki ima interes v SSI in zavzema eno ali več perspektiv, ki oblikujejo stališča, ki jih zagovarja in zastopa\n\n\n:::nasvet\n* **Lokalni prebivalci** — na katere vplivajo spremembe v pokrajini, zvočni pokrajini in vrednosti nepremičnin\n* **Energetska podjetja** — komercialno razvijajo in upravljajo vetrne elektrarne\n* **Okoljske nevladne organizacije** — razdeljene: nekatere dajejo prednost podnebju, druge pa lokalni biološki raznovrstnosti\n* **Organi za varstvo narave** — odgovorni za zaščito zaščitenih pokrajin\n* **Turistična industrija** — odvisna od vizualne kakovosti pokrajin\n* **Podnebni aktivisti** — si prizadevajo za hitro širitev obnovljivih virov energije\n* **Znanstveniki** (podnebje, ekologija, akustika) — zagotavljajo dokaze o vplivih in koristih\n* **Vladne agencije** — določajo energetske cilje in odobravajo projekte\n* **Narava** (ki jo zastopajo človeški zagovorniki) — prizadeta divjad, ekosistemi, neokrnjeni habitati\n* **Prihodnje generacije** (ki jih zastopajo človeški zagovorniki) — na katere vplivajo današnje odločitve o podnebju\n\n:::\n\n\n:::opozorilo\nNekatere zainteresirane strani ne morejo govoriti v lastnem imenu in jih zastopajo drugi (narava, prihodnje generacije, živali, prihodnji bolniki z nezdravljeno boleznijo). To zastopstvo v razredu jasno poudarite: *kdo* zagovarja, v imenu koga in s kakšnim pooblastilom.\n\n:::\n\n## **Stališče** \n\nstališče do SSI – je lahko binarno (da/ne) ali pogojno (z določenimi pogoji, obsegom ali omejitvami)\n\n\n:::nasvet\n* **Lokalni prebivalec** → *Lokalni prebivalci*\n * »Ne — ne v zaščitenih območjih. Vetrni parki uničujejo pokrajino, v kateri sem odraščal. Zgraditi bi jih morali drugje.«\n* **Podnebni aktivist** → *Podnebni aktivisti* (izražajo tudi zaskrbljenost *prihodnjih generacij*) \n * »Da — tudi zaščitene pokrajine morajo prispevati. Smo v podnebni krizi, stroški neukrepanja pa so višji od izgube nekaterih slikovitih razgledov.«\n* **NVO za ohranjanje narave** → *Okoljske NVO* (veja, osredotočena na ohranjanje); izražajo tudi skrbi *narave* \n * »Ne — odprtje zaščitenih pokrajin za industrijsko rabo bi podrlo celotno idejo zaščite.«\n* **Predstavnik energetskega podjetja** → *Energetska podjetja* \n * »Da — če so vetrni parki ustrezno umeščeni in se zagotovi ustrezno nadomestilo, lahko sobivajo z zaščitenim statusom. Vetrna energija je bistvena za energetsko tranzicijo.«\n* **Turistični ponudnik** → *Turistična industrija* \n * »Ne — vetrni parki škodujejo tistemu, kar naredi to regijo privlačno. Ljudje prihajajo sem zaradi neokrnjene narave, ki ohranja moj posel.«\n* **Raziskovalec na področju energetike** → *Znanstveniki* \n * »Odvisno — le v ekološko manj občutljivih delih zaščitenih območij in šele po temeljiti okoljski oceni.«\n* **Mlajši prebivalec** → *Prihodnje generacije* (samoprijavljeni) in *Lokalni prebivalci* \n * »Da, vendar le tam, kjer imajo lokalne skupnosti resnično besedo pri odločanju. Naša generacija bo živela s posledicami današnjih podnebnih odločitev, vendar mora načrtovanje ostati pravično.«\n\n:::\n\n# Teme in podteme SSI\n\n\n:::nasvet\n### Navodila za Mindomo\n\n* Povečaj / pomanjšaj: CTRL + kolesce miške ali + / -\n* podvajanje teme ali starostnih skupin: \\nklikni na vozlišče in pritisni CTRL + D\n\n → oblika bo ostala nespremenjena\n\n:::\n\n## Onesnaževanje z odpadki\n\n\n\n* Mikroplastika v oceanih\n* Mikroplastika v prehranjevalnih verigah \n* Plastika za enkratno uporabo\n* Hitra moda in tekstilni odpadki \n* Elektronski odpadki in digitalni potrošništvo\n\n## Onesnaževanje ozračja\n\n\n\n* Uporaba osebnih avtomobilov v primerjavi z razvojem javnega prevoza\n* Potovanja z letalom v primerjavi s trajnostnimi alternativami (npr. vlaki)\n* Poraba mesa in emisije metana\n* Emisije industrijskih plinov in proizvodnja energije iz fosilnih goriv\n* Mednarodni prevoz blaga (uvoz/izvoz)\n* Umetna inteligenca in naraščajoče povpraševanje po energiji \n* Krčenje gozdov za kmetijstvo (npr. monokulture palmovega olja in soje)\n\n## Nalezljive bolezni in pandemije\n\n\n\n* Odklon od cepljenja \n* Globalna mobilnost in širjenje pandemij\n* Neenakopraven dostop do cepiv in zdravljenja\n* Odpornost proti antibiotikom kot globalna grožnja za zdravje \n* Zoonoze (COVID-19, aviarna gripa, Mpox), povezane z interakcijo med človekom in živalmi\n* Naraščajoče temperature, ki omogočajo širjenje tropskih bolezni (komarji, klopi)\n\n## Pomanjkanje hrane in vode\n\n\n\n* Prekomerni ribolov in trajnostno varstvo morja\n* Degradacija tal in prekomerna raba pesticidov v nasprotju z varnostjo preskrbe s hrano\n* Izguba biotske raznovrstnosti (npr. upad števila opraševalcev), ki zmanjšuje odpornost pridelkov\n* Naraščajoče cene hrane in vse večja neenakost\n* Konflikti in vojne, ki motijo preskrbo s hrano\n* Dezertifikacija in suša, ki zmanjšujeta kmetijsko proizvodnjo\n\n## Klimatska migracija\n\n\n\n* Ljudje, ki so bili razseljeni zaradi poplav, gozdnih požarov in dviga morske gladine\n* Pomanjkanje virov (vode, obdelovalne zemlje), ki prisili k selitvi\n* Gospodarske spremembe (npr. upad turizma), ki spodbujajo selitev\n* Politične razprave o priznanju in pravicah podnebnih beguncev\n\n## Gensko inženirstvo\n\n\n\n* »Oblikovani otroci« in etične kontroverze\n* Gensko spremenjene kulture (zlati riž, biofortifikacija) in globalne razprave o hrani\n* Dolgoživost, transhumanizem in »igranje Boga« v medicini\n* Neenakopraven dostop do genetskih tehnologij in biološka neenakost\n* Vrzeli v zakonodaji in različne nacionalne zakone o urejanju genov","RENDERMODE":"markdown","HTML":"

Družbeno-znanstveno vprašanje = SSI

\n

\"\"

\n

Družbeno-znanstveno vprašanje je kontroverzno vprašanje iz resničnega sveta, ki ga brez znanosti ni mogoče razumeti, vendar ga znanost sama ne more rešiti.

\n
    \n
  • družbeno polarizirajoče
    , v javnosti kontroverzno, različna stopnja razgrejenosti (obvezno cepljenje: visoka; prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo: nizka)\n
    • \n
\n
    \n
  • etično sporne
    vrednote v nasprotju, različna globina (urejanje človeških genov: globoko; prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo: plitvo)\n
    • \n
  • znanstveno sporno
    nesoglasje med strokovnjaki, različna stopnja spora (obvezno cepljenje: manjše; dolgoročni vplivi mikroplastike na zdravje: veliko)\n
    • \n
\n

Reševanje tega zahteva tehtanje vrednot, interesov in kompromisov iz več blank\" rel=\"noopener\">stakeholder blank\" rel=\"noopener\">perspectives — individualnih, družbenih, gospodarskih, političnih, znanstvenih in naravnostransko usmerjenih.

\n
\n
\n\n

Mnoge družbeno-znanstvene dileme vključujejo napetost med tem, kar ljudje verjamejo, in tem, kar počnejo („Vem, da je letenje škodljivo za podnebje – a želim leteti.“). Posameznikova perspektiva je v nasprotju z znanstveno in naravosredno perspektivo znotraj iste osebe. Ozaveščanje o tem notranjem konfliktu v razredu je samo po sebi korak k pismenosti: učenci spoznajo, da imajo sami utemeljena, včasih protislovna stališča, in da kontroverza ni le »zunaj« med zainteresiranimi stranmi, ampak tudi »znotraj« med njihovimi lastnimi vrednotami in navadami.

\n
\n
\n

Tema → Tema → Vprašanje

\n

Tema

\n

široko področje SSI: npr. onesnaževanje ozračja

\n

Tema

\n

konkretni vidik: npr. infrastruktura za obnovljivo energijo in raba zemljišč

\n

Vprašanje

\n

polarizirajoča vprašanja tipa da/ne, ki izhajajo iz teme

\n

Binarnost ustvarja konkretno oporo, ki

\n
    \n
  • (a) zniža prag za učitelje posameznih predmetov pri iskanju lastnega vidika in\n
    • \n
  • (b) učencem ponuja nekaj dovolj konkretnega, o čemer lahko zagovarjajo ali nasprotujejo, kar nato odpira pot k diferencirani argumentaciji.\n
    • \n
\n

To je namerno poenostavljeno. Njegova pedagoška funkcija je spodbuditi začetno zavzemanje stališča; učenci nato ugotovijo, da binarni okvir prikriva globljo kompleksnost.

\n
\n
\n\n

Če se vprašanje lahko reši zgolj z znanstvenimi dokazi, ne gre za SSI („Ali so cepiva varna?“ – znanstveno rešeno). Ista osnovna tema lahko postane SSI, če jo preoblikujemo na ravni politike ali vrednot („Ali naj bo cepljenje obvezno?“ – sporno). Ko je osnovna znanost uveljavljena, vprašanje preoblikujte na ravni, na kateri se dejansko odvija spor.

\n
\n
\n
\n
\n\n

Ali bi bilo treba v zaščitenih pokrajinah graditi vetrne elektrarne, da bi spodbudili prehod na čisto energijo?

\n
\n
\n
\n
\n\n

Vsaka tema prinaša niz polarizirajočih vprašanj, ne le enega samega. Različna vprašanja odpirajo različne tematske poti, zato lahko ista SSI oblikuje različna medtematska sodelovanja, odvisno od tega, katero vprašanje je izbrano. Tema: Onesnaževanje
ozračja Tema: Umetna inteligenca in naraščajoče povpraševanje
po energiji SSI:

\n
    \n
  • Ali je hitra rast umetne inteligence vredna okoljskih stroškov, povezanih z njeno porabo energije?\n
    • \n
  • Ali bi morala podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, za svoje usposabljanje uporabljati obnovljivo energijo?\n
    • \n
  • Ali bi bilo treba omejiti usposabljanje velikih modelov umetne inteligence v regijah, kjer električna energija izvira iz premoga?\n
    • \n
\n
\n
\n

Perspektive

\n

analitični vidik, iz katerega se gleda na SSI

\n
\n
\n\n
    \n
  • Posameznik: osebna povezanost s pokrajino, pogled iz lastnega doma, občutek pripadnosti kraju\n
    • \n
  • Družbeni vidik: identiteta skupnosti, medgeneracijske vezi z zemljo, kulturna dediščina\n
    • \n
  • Gospodarsko: stroški energije, delovna mesta, prihodki iz turizma, vrednost nepremičnin, nadomestila\n
    • \n
  • Politični: podnebni cilji, zakonodaja o prostorskem načrtovanju, pristojnosti na zvezni, državni in občinski ravni\n
    • \n
  • Znanstveni: zmanjšanje emisij ogljika, pogostost trkov ptic, akustični učinki, fragmentacija habitatov\n
    • \n
  • Osredotočeno na naravo: neokrnjenost habitatov, koridorji za prosto živeče živali, notranja vrednost neokrnjenih krajin\n
    • \n
\n
\n
\n

Ker SSI zajemajo več različnih perspektiv, se naravno povezujejo s širokim spektrom šolskih predmetov. Zato lahko z minimalnim organizacijskim naporom služijo kot povezovalna nit za medpredmetno poučevanje.

\n

Zainteresirana stranka

\n

oseba ali skupina, ki ima interes v SSI in zavzema eno ali več perspektiv, ki oblikujejo stališča, ki jih zagovarja in zastopa

\n
\n
\n\n
    \n
  • Lokalni prebivalci — na katere vplivajo spremembe v njihovi pokrajini, zvočni pokrajini in vrednosti nepremičnin\n
    • \n
  • Energetska podjetja — komercialno razvijajo in upravljajo vetrne elektrarne\n
    • \n
  • Okoljske nevladne organizacije — razdeljene: nekatere dajejo prednost podnebju, druge pa lokalni biološki raznovrstnosti\n
    • \n
  • Organi za varstvo narave — odgovorni za zaščito določenih krajin\n
    • \n
  • Turistična industrija — je odvisna od vizualne kakovosti pokrajin\n
    • \n
  • Podnebni aktivisti — si prizadevajo za hitro širitev obnovljivih virov energije\n
    • \n
  • Znanstveniki (podnebje, ekologija, akustika) — zagotavljajo dokaze o vplivih in koristih\n
    • \n
  • Vladne agencije — določajo energetske cilje in odobravajo projekte\n
    • \n
  • Narava (ki jo zastopajo zagovorniki narave) — prizadeta divjad, ekosistemi, neokrnjeni habitati\n
    • \n
  • Prihodnje generacije (ki jih zastopajo zagovorniki) — na katere vplivajo današnje odločitve o podnebju\n
    • \n
\n
\n
\n
\n
\n\n

Nekatere zainteresirane strani ne morejo govoriti same zase in jih zastopajo drugi (narava, prihodnje generacije, nečloveške živali, prihodnji bolniki z nezdravljeno boleznijo). To zastopstvo jasno poudarite v razredu: kdo zagovarja, v imenu koga in s kakšnim pooblastilom.

\n
\n
\n

Stališče

\n

stališče do SSI – je lahko binarno (da/ne) ali pogojno (z določenimi pogoji, obsegom ali omejitvami)

\n
\n
\n\n
    \n
  • Lokalni prebivalec → Lokalni prebivalci\n
    • \n
  • »Ne – ne v zaščitenih območjih. Vetrne elektrarne uničujejo pokrajino, v kateri sem odraščal. Zgraditi bi jih bilo treba drugje.«\n
    • \n
  • Podnebni aktivist → Podnebni aktivisti (ki izražajo tudi skrbi prihodnjih generacij)\n
    • \n
  • »Da – tudi zaščitene pokrajine morajo prispevati. Smo v podnebni krizi, stroški neukrepanja pa so višji od izgube nekaterih slikovitih razgledov.«\n
    • \n
  • NVO za ohranjanje narave → Okoljske NVO (veja, osredotočena na ohranjanje); izražajo tudi skrbi narave\n
    • \n
  • »Ne – odprtje zaščitenih pokrajin za industrijsko rabo bi zrušilo celotno idejo zaščite.«\n
    • \n
  • Predstavnik energetskega podjetja → Energetska podjetja\n
    • \n
  • »Da – če so vetrni parki ustrezno umeščeni in se zagotovi ustrezno nadomestilo, lahko sobivajo z zaščitenim statusom. Vetrna energija je bistvena za energetsko tranzicijo.«\n
    • \n
  • Turistični ponudnik → Turistična industrija\n
    • \n
  • »Ne – vetrni parki škodujejo tistemu, kar naredi to regijo privlačno. Ljudje prihajajo sem zaradi neokrnjene narave, ki ohranja moj posel.«\n
    • \n
  • Raziskovalec na področju energetike → Znanstveniki\n
    • \n
  • »Odvisno je – le v ekološko manj občutljivih delih zaščitenih pokrajin in le po temeljiti okoljski presoji.«\n
    • \n
  • Mlajši prebivalec → Prihodnje generacije (kot se sami opredeljujejo) in lokalni prebivalci\n
    • \n
  • »Da, vendar le tam, kjer imajo lokalne skupnosti dejansko besedo pri odločanju. Naša generacija bo živela s posledicami današnjih odločitev glede podnebja, vendar mora načrtovanje ostati pravično.«\n
    • \n
\n
\n
\n

Teme in podteme SSI

\n
\n
\n\n

Navodila za Mindomo

\n
    \n
  • Povečaj/pomanjšaj: CTRL + kolesce miške ali + / -\n
    • \n
  • podvajanje teme ali starosti:
    kliknite vozlišče in pritisnite CTRL + D\n

    → oblika bo ostala nespremenjena

    \n
    • \n
\n
\n
\n

Onesnaževanje z odpadki

\n

https://www.mindomo.com/mindmap/fee7e26f96494814aabf9edb47cbcc6f

\n
    \n
  • Mikroplastika v oceanih\n
    • \n
  • Mikroplastika v prehranjevalnih verigah\n
    • \n
  • Plastika za enkratno uporabo\n
    • \n
  • Hitra moda in tekstilni odpadki\n
    • \n
  • Elektronski odpadki in digitalni potrošništvo\n
    • \n
\n

Onesnaževanje ozračja

\n

https://www.mindomo.com/mindmap/f311614d91174ee7a998be04654c4f6d

\n
    \n
  • Uporaba osebnih avtomobilov v primerjavi z razvojem javnega prevoza\n
    • \n
  • Potovanja z letalom v primerjavi s trajnostnimi alternativami (npr. vlaki)\n
    • \n
  • Poraba mesa in emisije metana\n
    • \n
  • Emisije industrijskih plinov in proizvodnja energije iz fosilnih goriv\n
    • \n
  • Mednarodni prevoz blaga (uvoz/izvoz)\n
    • \n
  • Umetna inteligenca in naraščajoče povpraševanje po energiji\n
    • \n
  • Krčenje gozdov za kmetijstvo (npr. palmov olje, monokulture soje)\n
    • \n
\n

Nalezljive bolezni in pandemije

\n

https://www.mindomo.com/mindmap/661d1b37a3014b4c8d6b78b21e031880

\n
    \n
  • Odklon od cepljenja\n
    • \n
  • Globalna mobilnost in širjenje pandemij\n
    • \n
  • Neenakopravnost pri dostopu do cepiv in zdravljenja\n
    • \n
  • Odpornost proti antibiotikom kot globalna grožnja za zdravje\n
    • \n
  • Zoonoze (COVID-19, ptičja gripa, Mpox), povezane z interakcijo med človekom in živalmi\n
    • \n
  • Naraščajoče temperature, ki omogočajo širjenje tropskih bolezni (komarji, klopi)\n
    • \n
\n

Pomanjkanje hrane in vode

\n

https://www.mindomo.com/mindmap/dcd9b611d2904c52a51b02ef5a6c3062

\n
    \n
  • Prekomerni ribolov in trajnostno varstvo morja\n
    • \n
  • Degradacija tal in prekomerna raba pesticidov v nasprotju z varnostjo preskrbe s hrano\n
    • \n
  • Izguba biotske raznovrstnosti (npr. upad števila opraševalcev), ki zmanjšuje odpornost pridelkov\n
    • \n
  • Rastoče cene hrane in naraščajoča neenakost\n
    • \n
  • Konflikti in vojne, ki motijo preskrbo s hrano\n
    • \n
  • Dezertifikacija in suša, ki zmanjšujeta kmetijsko proizvodnjo\n
    • \n
\n

Podnebna migracija

\n

https://www.mindomo.com/mindmap/340c7d68c72e40ff917361c2f91e30c6

\n
    \n
  • Ljudje, ki so bili razseljeni zaradi poplav, gozdnih požarov in dviga morske gladine\n
    • \n
  • Pomanjkanje virov (vode, obdelovalne zemlje), ki prisili k selitvi\n
    • \n
  • Gospodarske spremembe (npr. upad turizma), ki spodbujajo preseljevanje\n
    • \n
  • Politične razprave o priznanju in pravicah podnebnih beguncev\n
    • \n
\n

Gensko inženirstvo

\n

https://www.mindomo.com/mindmap/833b11ac0ca84abd90d6fa3fdd7b2b9b

\n
    \n
  • Otroci po meri in etične kontroverze\n
    • \n
  • Gensko spremenjene kulture (zlati riž, biofortifikacija) in globalne razprave o hrani\n
    • \n
  • Dolgoživost, transhumanizem in „igranje Boga“ v medicini\n
    • \n
  • Neenak dostop do genetskih tehnologij in biološka neenakost\n
    • \n
  • Vrzeli v zakonodaji in različne nacionalne zakone o urejanju genov\n
    • \n
","UPDATEDAT":"2026-05-17T18:35:42.561Z","LANG":"sl","ID":"6bdb735d-38f6-49f8-875d-019d6cb52d52","TITLE":"Kontekst: Družbeno-znanstvena vprašanja (SSI)","SOURCELANG":"en"}